Preu\u010devanje ve\u010dkulturne identitete Gorice in na\u0161ega teritorija na kri\u017ei\u0161\u010du \u00bblsvetov\u00ab ter njuna umestitev v novo Evropo sta bili poglavitni temi v raziskovalnem in politi\u010dnem delovanju Darka Bratine, ki je obema namenjal posebno pozornost tako v vlogi univerzitetnega profesorja dru\u017eboslovja kot tudi senatorja italijanske republike ter \u010dlana zunanje politi\u010dne komisije in vrste meddr\u017eavnih organizacij (Srednjeevropska pobuda, Svet Evrope, WEU). Septembra 1995, dve leti pred svojo prezgodnjo smrtjo, je o tem spregovoril v intervjuju za OFF, informativni bilten gori\u0161ke oblikovalske agencije Krea. Z Bratino se je pogovarjal Bojan Mara\u017e, zaradi prodornih misli, ki so – kljub \u010dasovnemu razmiku – tudi dana\u0161njim razmeram napisane na ko\u017eo, objavljamo nekaj izsekov.<\/p>\n
OFF.<\/strong> Kako se v Evropo, v kateri izginjajo meje, ume\u0161\u010da prostor ob meji, Gorica?<\/strong> OFF.<\/strong> Se vam ne zdi, da negativni vpliv dveh vojn po\u010dasi in vztrajno popu\u0161\u010da ter da za\u010denjamo morda do\u017eivljati bivanjske vrednote, ki so bile na tem zdaj obmejnem obmo\u010dju navzo\u010de \u017ee pred prvo vojno?<\/strong> OFF.<\/strong> Od druge vojne \u017eivimo v obeh Goricah na meji. Upravi\u010deno lahko govorimo o kulturi bivanja na meji. Ta nas bolj ali manj stalno vznemirja. Obstajala pa je tradicija so\u017eitja, kot so jo poznali v pravem pomenu besede na\u0161e babice in dedki. Kaj lahko po va\u0161em pri\u010dakujemo od te tradicije?<\/strong> OFF.<\/strong> Padec Berlinskega zidu?<\/strong> OFF.<\/strong> Vendar zdi se, da ni videti jasnih ciljev!<\/strong> OFF.<\/strong> Ve\u010dine in manj\u0161ine? Razmerja?<\/strong>
\n\u010ce pogledamo na Gorico z evropskega stali\u0161\u010da, najdemo tu nekatere temeljne zna\u010dilnosti, ki jih Evropa jemlje za svoje. Zaradi obstoja italijanske in slovenske kulture in rahle avstrijske in nem\u0161ke navzo\u010dnosti ter seveda furlanske kulture je ta prostor edinstven. V njem se zdru\u017eujejo vrednosti treh velikih evropskih civilizacij: latinske, germanske in slovanske, zato je bolje zastaviti nasprotno vpra\u0161anje: kako lahko danes Gorica gleda na Evropo, saj je v tem stoletju do\u017eivela najve\u010dji zastoj in celo obubo\u017eanje prav na kulturnem podro\u010dju. Prva svetovna vojna je bila zanjo velika gmotna katastrofa, ni\u010d manj tudi kulturna. Posledi\u010dno je nacionalizem na tem obmo\u010dju skoraj popolnoma zbrisal avstrijsko-nem\u0161ke zna\u010dilnosti in si posku\u0161al seveda podrediti tudi slovensko navzo\u010dnost. V obdobju fa\u0161izma so celo posku\u0161ali uveljaviti t.i. \u00bbletni\u010dno bonifikacijo\u00ab. Navsezadnje je tudi furlanska kultura postavljena v podrejeni polo\u017eaj. Danes so kljub vsemu \u0161e vidne korenine razli\u010dnih kultur, ki bi jih morali bolj zavestno negovati. Ne le zaradi znanstvenega prou\u010devanja, ampak da bi z razumevanjem to obmejno obmo\u010dje pridobilo spet sredi\u0161\u010dno vlogo. (…)<\/p>\n
\nPrepri\u010dan sem o tem. Mesta se ne d\u00e0 uni\u010diti. Ne mislim v fizi\u010dnem smislu, temve\u010d bolj kot mesto, ki se je s\u010dasoma obogatilo z razli\u010dnimi kulturami. To bogastvo se lahko prekrije, skrije, ne da pa se ga odstraniti. Ljudje obstanejo, \u010deprav prihajajo novi od zunaj. Prej ali slej odkrijejo vrednost in kakovost prostora, v katerega vstopajo, in ju vklju\u010dijo v svoje gibanje in \u017eivljenje. Prav tisti, ki je \u017eivel znotraj dolo\u010denih omejitev in ni imel na voljo vseh mo\u017enosti, jih bo takrat, ko se mu ponudijo, znal izkoristiti kot novo mo\u010d. V na\u0161em primeru, \u010deprav s te\u017eavo, obnavljamo stanje, ki je bilo pred vojnama, in ga usmerjamo v normalen zgodovinski razvoj. Z vstopom Avstrije v Evropsko unijo je \u017ee padla severna italijanska meja. Ko bo pristopila \u0161e Slovenija, bo izginila \u0161e vzhodna. Takrat se bo to obmo\u010dje reorganiziralo s pridobitvami, ki jih je znalo izkori\u0161\u010dati skozi stoletja. To je ma\u0161\u010devanje zgodovine. Ko obravnavam Gorico, je ne morem lo\u010devati od severovzhodne Italije, ki se ta trenutek gospodarsko razvija. Prav neverjetni se zdijo ti njeni uspehi, toda gori\u0161ko obmo\u010dje tega \u0161e ni izkoristilo. Obmo\u010dje ob meji moramo obravnavati kot vzhod severovzhodne Italije in zahod zahodne Slovenije, kjer se tudi ka\u017eejo velike spremembe. V Gorici je povpre\u010dna starost precej visoka, medtem ko je ta v Novi Gorici, \u010dez mejo, veliko ni\u017eja. To nasprotje bi lahko izkoristili kot dopolnilo enega z drugim. Po mojem prepri\u010danju je prvo pravilo, ki bi si ga morali postaviti, da bi spodbudili razvoj podjetni\u0161ke miselnosti v tem obmejnem pasu, to, da bi ovire, ki nas danes obremenjujejo, spremenili v prednost in prilo\u017enosti. Razli\u010dne so oblike in dejavnosti, ki bi se lahko enostavno dopolnjevale. V mislih imam logisti\u010dno podporo. V Gorici se razvijajo pobude, ki se usmerjajo v srednjo in vzhodno Evropo. Da bi popolnoma za\u017eivele, morajo najti fizi\u010dno pot prek Slovenije. Nova Gorica se ponuja kot naravni izbor. Podobno bi se lahko Nova Gorica ob pomo\u010di Gorice la\u017eje in hitreje vklju\u010devala v gospodarske tokove v severni in severovzhodni Italiji. Ta vizija se bo lahko uresni\u010dila samo ob mo\u010dni kulturni vsebini. Na povr\u0161je moramo dvigniti ve\u010dstoletno usedlino tega prostora, ki je \u017ee dokazal sposobnost so\u017eitja med povsem razli\u010dnimi kulturami in jeziki. Znano je, da so v preteklosti \u017eivele v Gorici v so\u017eitju vsaj \u0161tiri razli\u010dne jezikovne skupnosti. V \u010dasu Napoleonovih Ilirskih provinc celo pet. Ve\u010djezi\u010dnost lahko primerjamo z razli\u010dnimi arhitekturnimi slogi nekega mesta. \u010ceprav razli\u010dni med sabo, tvorijo harmoni\u010dna so\u017eitja. Arhitekturni slogi so dobro vidna vrednota, kultura nekega naroda pa manj vidna, morda v muzejih, v Gorici pa \u0161ele, ko jo dovolj dobro spoznamo.<\/p>\n
\nPrva svetovna vojna je postavila sedanjo mejo bistveno dlje v zaledje sedanje Slovenije. Problem Gorice se je pokazal v izgubljanju njene ve\u010dnacionalnosti, ve\u010dkulturnosti. To se je \u0161e najbolj izrazilo po drugi vojni. Spominjam se, bil sem \u0161e otrok, ko je vzhodno obrobje Gorice presekala meja. Zato nismo mogli ve\u010d obiskovati sorodnikov, ki so \u017eiveli le par metrov stran, vendar na drugi strani meje. Na sre\u010do je trajalo to le kratek \u010das. V petdesetih letih se je meja odprla, brez nasilja ali etni\u010dnega preseljevanja ljudstev. Postala je \u0161olski primer, kako obstati in \u017eiveti v so\u017eitju ne glede na povsem razli\u010dna politi\u010dna sistema, ki sta se oblikovala na obeh straneh meje. Obstajala je pametna obmejna politika, ki je v mejo vrtala vedno ve\u010d in ve\u010dje luknje. Tako je namesto ovire postala meja prednost tako za Gorico kot za Novo Gorico, ki sta gospodarsko dobro sodelovali. Danes so prednosti te meje \u0161tevilne; med drugim je vplivala tudi na stanje okolja na obeh straneh. Brez meje bi imeli mo\u010dno pome\u0161ano prebivalstvo, pove\u010dan urbani pritisk na okolje in morda danes povsem uni\u010deno gri\u010devje na obrobju obeh Goric. V trenutku pa, ko meja izginja, odkrivamo kulturno podstat, ki se navezuje na predvojno preteklost. Simbioza, skratka, ki bi jo lahko res poimenovali obmejna kultura ali, bolje, \u00bbkultura na meji\u00ab. To je aksiom na\u0161ega, obmejnega podro\u010dja. Ta aksiom pomeni odprtost, \u010deprav meja vzbuja asociacije za zaprtost in omejenost. Prav obstoj meja je spodbudil pozitivno miselnost, ki se bo samo \u0161e okrepila, ko bo meja povsem izginila.<\/p>\n
\nBil je dogodek z zelo daljnose\u00e6nimi posledicami. Leto 1989 ne pomeni le fizi\u010dne odstranitve zidu, temve\u010d konec blokovske politike, konec dvestoletne evropske zgodovine. Padec ozna\u010duje konec razsvetljenskega jakobinskega modela. Bodisi v fa\u0161izmu bodisi v realni obliki komunizma so njegovi protagonisti \u017eeleli ustvariti \u010dloveka po teoreti\u010dnih predstavah, ki niso imele ni\u010desar skupnega z resni\u010dnim \u017eivljenjem. Padec zidu pomeni vrnitev \u017eivljenja po meri \u010dloveka, za vsakega \u010dloveka s svojo identiteto posebej.<\/p>\n
\nSpoznati moramo in se zavedati, da je konec vzorcev obna\u0161anja, konec vsemogo\u010dnih in edino zveli\u010davnih vzorcev. V tem trenutku imamo opravka s hipotezami, zato je pomembno na\u0161e ravnanje. \u010ce \u017eelimo zadostiti potrebam \u010dloveka in ne ve\u010d modelom, bomo razmere prilagodili sebi. Leto 1989 pomeni konec industrijske in za\u010detek postindustrijske dobe. Postmoderna doba pomeni spo\u0161tovanje identitete. (…)<\/p>\n
\nSo plod zgodovinskih meja. Ko ne bo ve\u010d meja, bo pogovor o njih brezpredmeten. Nestrpnost med njimi je primer obna\u0161anja, ki ga vzgojni in \u0161olski sistemi ne znajo re\u0161evati. Tudi zaradi tega moramo ustvariti zunaj njih nove oblike anga\u017eiranja mladih, kjer bo problematika so\u017eitja realno predstavljena. Spodbuditi moramo umske sposobnosti, ki bodo omogo\u010dale, da vsak da od sebe tisto pravo, specifi\u010dno, kar ga lo\u010duje od drugega, skratka, notranje bogastvo. \u010ce pa \u017eelimo spremeniti dosedanje ravnanje, moramo spreminjati okolje in njegovo materialno osnovo tako, da se bodo ljudje odzivali nanju na nov, pravilnej\u0161i na\u010din. Na takem obmo\u010dju, kot je gori\u0161ko, moramo raz\u0161iriti uporabo vseh zgodovinsko prisotnih jezikov, kajti okolje jih bo potem sprejelo kot svojo vrednost. Spoznal sem obmo\u010dja, ki so dvojezi\u010dna, trojezi\u010dna. Postaviti trojezi\u010dne napise pomeni ozavestiti kulturno podstat nekega okolja, dovoliti, da se z njo oplemenitimo.<\/p>\n"}],"immagine_check":false,"articolo_articoli_correlati":[{"ID":1715,"post_author":"1","post_date":"2019-02-22 10:04:12","post_date_gmt":"2019-02-22 10:04:12","post_content":"","post_title":"Od starega na novo","post_excerpt":"","post_status":"publish","comment_status":"open","ping_status":"open","post_password":"","post_name":"od-starega-na-novo","to_ping":"","pinged":"","post_modified":"2020-04-06 14:16:51","post_modified_gmt":"2020-04-06 14:16:51","post_content_filtered":"","post_parent":0,"guid":"https:\/\/darkobratina.net\/od-starega-na-novo\/","menu_order":0,"post_type":"post","post_mime_type":"","comment_count":"0","filter":"raw"},{"ID":1731,"post_author":"1","post_date":"2019-02-07 17:19:28","post_date_gmt":"2019-02-07 17:19:28","post_content":"","post_title":"Kak\u0161na je vloga levice v Evropi narodov","post_excerpt":"","post_status":"publish","comment_status":"open","ping_status":"open","post_password":"","post_name":"kaksna-je-vloga-levice-v-evropi-narodov","to_ping":"","pinged":"","post_modified":"2020-04-01 14:03:45","post_modified_gmt":"2020-04-01 14:03:45","post_content_filtered":"","post_parent":0,"guid":"https:\/\/darkobratina.net\/kaksna-je-vloga-levice-v-evropi-narodov\/","menu_order":0,"post_type":"post","post_mime_type":"","comment_count":"0","filter":"raw"}],"contestualizzazioni":false},"yoast_head":"\n